Podaljšanje življenjske dobe izdelkov kot izbira za prihodnost

Popravila so bila vedno ključno orodje za podaljšanje življenjske dobe izdelkov in preprečevanje njihovega prezgodnjega odmetavanja. V zadnjih letih je zahvaljujoč številnim pobudam prehoda na krožno gospodarstvo njihova priljubljenost narasla. Evropska komisija ocenjuje, da vsako leto 35 milijonov ton odpadkov nastane zgolj zato, ker se predmeti zavržejo, ko bi jih lahko popravili. Poleg okoljskih bremen prezgodnje odmetavanje izdelkov pomeni tudi dodaten strošek za potrošnike, ocenjen na skoraj 12 milijard evrov letno.

Ena največjih ovir za pogostejša popravila je cena. Popravilo mora biti cenovno dostopno, sicer je nakup novega izdelka mikavnejša izbira. Raziskava gibanja Right to Repair je pokazala, da se najvišja cena, ki so jo potrošniki pripravljeni plačati za popravilo, giblje od 20 % do 40 % cene izdelka. Nekatere države že uvajajo ukrepe za zmanjšanje stroškov popravil, med njimi nižjo stopnjo DDV in bone za popravila, ki potrošnikom omogočajo ugodnejše popravljanje izdelkov. Kar 93 % sodelujočih v raziskavi Krožne skupnosti je potrdilo, da bi jih boni spodbudili k pogostejšim popravilom.

Ko bo naslednjič čas za zamenjavo izdelka in boste v dilemi kaj storiti, premislite, ali bi izdelku lahko s popravilom podaljšali življenjsko dobo. V pomoč vam bo tudi zemljevid z lokalnimi mojstri za popravila vseh vrst, od oblačil, čevljev do elektronike in pohištva, ki ga najdete na portalu Manj je več.

V Gorenjski banki verjamemo v prihodnost, v kateri smo vsi aktivni del spremembe. S podporo lokalnim obrtnikom in mišljenjem, ki v ospredje postavlja krožnost izdelkov, lahko oblikujemo svet, v katerem bo odgovorna potrošnja postala norma.