Če imate mesečno na računu nekaj presežnih sredstev, jih je dobro dati “na stran” in si s prihranki omogočiti varnejšo in brezskrbnejšo prihodnost. Toda katero obliko varčevanja izbrati, da boste dosegli želeni namen?
Zbrali smo nekaj informacij, ki so vam lahko v pomoč pri odločitvi, ali svoje prihranke vezati v depozit, odpreti varčevalni račun, se odločiti za postopno varčevanje, naložbeno z varčevalnim načrtom ali kombinacijo več različnih.
lahko v banki varčujete in poskrbite za svoje prihranke na različne načine.
Vaši prihranki so v banki varni, saj so zavarovani z jamstvom Banke Slovenije. Ta jamči za vse vloge do višine 100.000 evrov.
Vse oblike varčevanja lahko sklenete hitro in enostavno. Vlogo lahko oddate v spletni ali mobilni banki, vedno pa lahko obiščete tudi bančno poslovalnico, kjer se lahko pogovorite in za nasvet vprašate bančnega svetovalca.
Do privarčevanih sredstev lahko, sicer odvisno od izbranega načina varčevanja, dostopate hitro in enostavno. Pri depozitih je praviloma časovno obdobje, ko ne morete dostopati do sredstev, daljše (od enega meseca do leta ali več), kar prinaša tudi višje obresti. Pri vpoglednih vlogah, kot sta varčevalni račun in postopno varčevanje, pa je to obdobje praviloma krajše. Pri varčevalnem računu mora vsak posamezni (zadnji) polog odležati vsaj sedem dni. Pri postopnem varčevanju pa se lahko stranka odloči za predčasno prekinitev po izteku prvega leta varčevanja, sredstva pa lahko dvigne 31 dni po datumu prekinitve varčevanja oz. pogodbe.
Z varčevanjem na banki boste mesečno presežna sredstva dali “na stran” in se tako uprli skušnjavi, da jih porabite za ne nujne nakupe.
Z varčevanjem na banki boste svoje prihranke tudi oplemenitili. Za koliko, je odvisno od obrestne mere ter dobe varčevanja.
Če je za vas na prvem mestu varnost prihrankov in se lahko presežnim sredstvom za nekaj časa “odpoveste” (najmanj mesec dni ali več), je pravi odgovor depozit.
To pomeni, da se že pred sklenitvijo depozita odločite, za koliko časa boste svoje prihranke vezali. Skladno z obdobjem vezave, boste prejeli tudi vnaprej določene obresti, ki so praviloma višje, če se odločite za sklenitev depozita za daljše časovno obdobje. Depozit lahko po izteku pogodbenega obdobja podaljšate ali privarčevana sredstva dvignete z računa. O skupnem številu avtomatskih podaljšanj depozita za določeno obdobje se lahko odločite že ob sami sklenitvi depozita.
Obrestne mere depozitov so vezane na splošno ekonomsko-gospodarsko sliko, med drugim na gospodarsko rast, stopnjo inflacije, monetarno politiko posamezne države in EU ter politiko same banke.
Obresti se skozi leto spreminjajo, navadno vsakih nekaj mesecev, pri čemer je trend spreminjanja obresti v Sloveniji podoben kot v ostalih državah evro območja, saj evropske banke v svoje obrestne mere postopoma prenašajo spremembe ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB).
Poleg same stopnje obrestne mere je donosnost odvisna tudi od načina izračunavanja obresti:
Pri navadnem obrestovanju se obresti obračunajo samo enkrat, ob koncu obrestnega obdobja, na prvotno glavnico. To pomeni, da privarčevani znesek konec vsakega obdobja naraste za enak znesek in vrednost vložka skozi celotno obdobje varčevanja raste linearno.
Pri obrestnem obrestovanju se obresti prištejejo h glavnici. To pomeni, da v vsakem obrestovalnem obdobju dobljene obresti prištejemo glavnici in v nadaljnjem obrestovalnem obdobju obrestujemo glavnico s prištetimi obrestmi. To zaradi t. i. obrestnega učinka prinaša višji donos.
Pri pridobivanju informacij o obrestih, in posledično izbiri najprimernejšega depozita za vas, si lahko pomagate z informativnim izračunom.
Informativni izračun
Varčevalni račun je oblika varčevanja, ki vam dopušča več svobode. To pomeni, da lahko na račun kadarkoli vplačate poljubne zneske in do denarnih sredstev pridete hitro, navadno po sedmih dneh.
Varčevanje s pomočjo varčevalnega računa je najpreprostejši način, da z doslednostjo ustvarite prihranke. Za to najenostavneje poskrbite s trajnim nalogom, ki vsak mesec poskrbi za nakazilo želenega zneska na varčevalni račun.
Ta oblika varčevanja je prava izbira, če pričakujete večji izdatek ali si želite zagotoviti “zlato rezervo”, če pride do nenačrtovanih stroškov, kot je na primer večje popravilo avtomobila ali zamenjava pokvarjenega gospodinjskega aparata. Poleg tega s preusmeritvijo dela sredstev z vašega osebnega bančnega računa zmanjšate izpostavljenost vaših finančnih sredstev, da niso naložena le na enem mestu.
Banke s svojimi varnostni sistemi zagotavljajo visoko stopnjo varnosti vašega denarja, k čemur lahko dodatno prispevate tudi sami z odgovornim ravnanjem. Več nasvetov za varno bančno poslovanje in spletno nakupovanje si lahko preberete na strani Varno bančno poslovanje.
Postopno varčevanje je, podobno kot varčevalni račun, zelo fleksibilna oblika varčevanja, ki vam omogoča nakazilo (tudi preko trajnega naloga) poljubnega zneska.
Začnete lahko že z 20 evri na mesec in je ustrezno za vse, ki morda šele stopate na pot varčevanja in si lahko trenutno od mesečnih prihodkov odtegnete nižji znesek.
Sklenete ga lahko za obdobje 60 mesecev (5 let), pri čemer ga lahko po izteku 12 mesecev predčasno ukinete, do privarčevanih sredstev pa dostopate po preteku 31 dni.
Zneske lahko poljubno spreminjate iz meseca v mesec, zaradi česar je ta oblika varčevanja dober začetek dolgoročnejšega varčevanja, s katerim želite privarčevati za določen večji nakup ali izdatek, za “zlato rezervo” v primeru nepričakovanih stroškov ali za naložbo za prihodnost.
Če veste, kakšnemu znesku se lahko odrečete na mesec in ga namenite varčevanju, lahko na tej povezavi hitro in enostavno izračunate, koliko boste v določenem obdobju prihranili s postopnim varčevanjem.
Svoje prihranke lahko vložite tudi v naložbeno obliko varčevanja, t. i. varčevalni načrt. Pri tej obliki varčevanja so donosi praviloma višji v primerjavi s klasičnimi oblikami upravljanja prihrankov, vendar pa sredstva niso zavarovana z jamstvom Banke Slovenije za bančne vloge. Gre namreč za varčevanje z investiranjem, kjer je višina donosa odvisna od gibanj na finančnih trgih.
Pri tej obliki varčevanja je doba varčevanja pomembnejša od same višine mesečnih zneskov. Varčevalni načrt je smiselno izbrati za dolgoročno varčevanje v obdobju 10 let ali več, saj s tem zmanjšate izpostavljenost kratkoročnim nihanjem. Namenjeno je uresničevanju dolgoročnih ciljev, kot je ustvarjanje prihrankov za nakup nepremičnine ali za zagotovitev udobne in varne starosti.
Za slovenske davčne rezidente so prihodki iz obresti na bančne depozite v višini do 1.000 evrov na leto neobdavčeni. Zavezancem, katerih skupni znesek obresti (obresti na pozitivno stanje na osebnem računu so izvzete) ne presega te meje, ni treba vložiti napovedi za odmero davka od obresti.
Če pa so prihodki iz obresti višji od 1.000 evrov, je treba do 28. februarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto vložiti napoved za odmero davka. Obresti nad 1.000 evrov so od 1. januarja 2022 obdavčene po fiksni davčni stopnji 25 %.
Varčevanje prinaša finančno stabilnost in varno prihodnost. Glede na vaše želje, zmožnosti in obdobje varčevanja lahko izberete tisto obliko, ki se najbolje prilega vašim prihodkom, potrošniškim navadam, željam in ciljem ter pogledu na finančno stabilnost.
Če je le možno, se pri tem držite načela “nikoli vseh jajc v eno košaro” in izberite več različnih oblik varčevanja, da so vaša sredstva razpršena. S kombinacijo različnih oblik klasičnih varčevanj in naložbenega varčevanja si lahko zagotovite najoptimalnejšo kombinacijo donosnosti in finančne stabilnosti, obenem pa tudi dostop do dela sredstev takrat, ko jih potrebujete.
Z vami kadarkoli nas potrebujete.
Ponudbo prilagajamo vašim potrebam.
Rešitve iščemo skupaj z vami. Za vas.
